Kako izboljšati branje iz 0 na 100 knjig v letu?

Deli:

Vsi smo bili v šolah deležni pridig, kako pomembno je branje in kako žalostno je, da je ljubezen do knjig s porastom digitalizacije tako upadla. Redko pa nam je kdo povedal razloge, zakaj je branje pomembno, kako proces izboljšati, in kar je najbolj bistveno, kako branje vzljubiti. Sam sem v osnovni šoli prebral kar nekaj knjig, ker sem v tem užival. Žal je ta užitek v mojih srednješolskih letih zbledel. Točnega razloga ne vem, a sem ga k sreči ponovno odkril lanskega aprila in do danes uspel prebrati okoli 50 knjig.

Presenečeni boste, da še zdaleč niste edini, ki si sposodi ali kupi knjige, a jih nikoli ne uspe prebrati. Ta objava je namenjena vsem, ki želite na novo odkriti branje, vam je branje muka, in tistim, ki želite svoje branje izboljšati ali pa zanj najti več časa.

Mnogi si bralce predstavljajo kot knjižne molje, ki tičijo po cele dneve zaprti v sobah. Druge morda knjige odvračajo, ker jih spominjajo na učenje in domača branja, ki so jih prebirali z muko (oz. prebirali slabe obnove na dijaski.net). Nekateri pa imajo do sebe predsodek, da so slabi bralci in da jim branje ni zanimivo. Zato bom za začetek izpostavil nekaj dejstev, zakaj je branje pomembno in kako na nas vpliva.

• Možganski procesi

Pričnimo s tistim, kar je nekako najbolj neoporečno – znanost. Vsaka dejavnost ima nek učinek na naše možgane in seveda ga ima tudi branje. Ko beremo, analiziramo oblike in podobe na papirju. Te podatke naši možgani procesirajo in prepoznajo kot črke. Prepoznani skupki črk se nato prenesejo v druge predele možganov, ki ugotavljajo, kaj besede pomenijo in kako so povezane z obstoječim znanjem. Izkušenemu bralcu ta proces vzame približno pol sekunde!

Ko beremo, je naša leva polovica možganov, ki je zadolžena tudi za spomin, bolj aktivna. Posledično so raziskave pokazale, da branje zmanjšuje pojav demence, izboljša priklic podatkov in pomaga nadzorovati čustva.

Ravno obratno raba telefonov in podobnih medijev povzroča digitalno demenco. Gre za to, da zaradi nenehnega sproščanja dopamina postajamo tako odvisni od digitalnih medijev, da so v porastu motnje spomina, koncentracije in čustvena otopelost. Če želite o tem prebrati več, lahko obiščete to povezavo.

• Oblika sprostitve

Tako kot dober film ali serija na Netflixu, ki je ne moremo nehati gledati, nas lahko vase potegne branje. Glavni način, da vzljubite knjige, je zelo preprost in očiten – beri, kar te navdušuje. Stvari, ki nas zanimajo, delamo z bistveno manj odpora kot tiste, ki nas ne.

Zato je pomembno, da neizkušeni bralci začnejo z branjem tistega, kar jim je blizu in všeč. Dober začetek je lahko že, da poskusite prebrati knjigo, po kateri je bil posnet film, ki vam je ljub. Tako se lahko še globlje potopite v svet, ki ga že poznate in obožujete. Branje knjig torej ni vedno neko nujno učenje, ampak tudi sprostitev, skozi katero se spoznavamo z našimi vrednotami in zanimanji.

Spodaj prilagam nekaj priporočil knjig v različnih žanrih, s katerimi lahko pričnete svojo bralsko pot.

• Znanje

Verjamem, da smo že vsi malo naveličani pridig o pomembnosti znanja, a to ne spremeni dejstva, da te še vedno držijo. Branje je poleg poslušanja in opazovanja naš glavni način učenja. Naše znanje deluje kot nekakšna povratna zanka. Več kot vemo o svetu, lažje ga procesiramo in lažje kot svet procesiramo, lažje se o njem naučimo še več. Po domače povedano, več kot veš, lažje se naučiš še več.

Pridobivanje znanja ima tudi velik vpliv na osebnostno rast. Predavatelj in motivator Tony Robbins pravi: »Če ne rasteš, umiraš.« Dandanes je to še kako res, saj umiramo za ekrani, namesto da bi živeli v besedah. Ne pozabite: tisti, ki zna brati, a ne bere, je na enakem nivoju kot tisti, ki brati ne zna.

Če želimo začeti na novo ali ponovno, se zdi večini branje izziv. Prebrati vsaj eno knjigo na leto je seveda bolje kot nič. Žal vam s takšnim tempom v življenju ne preostane kaj dosti knjig. Prej sem omenil, da sem uspel v manj kot letu branja prebrati več kot 50 knjig. Vaša reakcija je verjetno, da za kaj takega ne boste nikoli našli dovolj časa in da se verjetno ne ukvarjam z ničimer drugim, a to je daleč od resnice. Zato bom podal nekaj nasvetov, kako lahko z malo truda preberete več in požanjete vse prej omenjene pozitivne učinke branja.

• Menjava

Nekateri se zavedamo, nekateri pa ne, da preživimo preveč časa na socialnih omrežjih. Če bi letno le polovico tega časa zamenjali za branje, bi lahko na našo polico položili okoli 30 prebranih knjig ali več. Želite boljše življenje? Imejte boljše izbire in porabite čas bolj koristno. Preusmerite svojo težnjo po preverjanju telefona na branje knjig.

• Preprostost

Vsaka navada nam lahko zbije motivacijo, če si privoščimo preveč naenkrat in pri knjigah ni nič drugače. Če boste začeli s Tolstojevo Vojna in Mir, ki ima okoli 1300 strani in kompleksen slog, lahko hitro obupate nad branjem. Začetniki se morajo lotiti preprostih in še pomembneje takšnih knjig, ki jim bodo všeč. Vaš okus za glasbo je edinstven in tako naj bo tudi z branjem. Ko osvojite preprostejša dela in vam branje postane navada, boste lažje razumeli in se lotevali težjih del.

• Raznolikost

Ko nekaj počnemo dolgo, se nam lahko to zaradi utrujenosti ali dolgčasa ustavi. Da se vam to ne bi zgodilo z branjem, je dobro, če imate na voljo več različnih knjig naenkrat. Da navado utrdite, morate poskrbeti, da v njej uživate. Če vam neka knjiga trenutno ne leži, jo odložite in nadaljujte z drugo. Hodite na zmenke z več knjigami, dokler se ne zaljubite v branje.

• Obresti

 Če mislite, da za branje nimate časa, vam lahko pomaga učinek obrestovanja. Gre za to, da kopičenje majhnih dejanj na dolgi rok rezultira v veliki, nenadni spremembi. Pri branju je to lahko, da si določite, da boste na dan prebrali 20 strani ali pa brali 30 min. Številke so lahko manjše, a če dejavnost redno izvajamo, naenkrat ugotovimo, da smo knjigo prebrali. Če en mesec beremo po 20 strani na dan, lahko do konca meseca z lahkoto preberemo 2-3 knjige.

• Cena

Greh je trditi, da je branje knjig drag šport, zato tukaj ne bom dolgovezil. Nove knjige so seveda dražje, ampak po Sloveniji je mnogo antikvariatov, ki nudijo rabljene knjige. Najboljša rešitev pa so še vedno knjižnice, ki vam v zameno za majhno članarino nudijo absurdno veliko zakladnico znanja.

• E-bralnik

Mene je dejansko k branju spodbudilo to, da sem si kupil e-bralnik. V napravi lahko imate okoli 10.000 knjig hkrati in jih brez težav nosite naokoli. Veliko ljudi priporoča Amazon Kindle, sam pa uporabljam Rakuten Kobo. Knjige si lahko prenesete s spleta ali pa sposodite preko portalov kot so COBISS Ela in Biblos.

Zadnja sekcija je za tiste, ki bi radi svoje branje izboljšali. Napaka bi bila, da vedno stremimo k hitrejšemu branju, saj so nekatere knjige predvsem fikcija, namenjene temu, da jih čimbolj doživimo. Je pa logično, da bomo hitreje dosegali rezultate, če dvignemo svojo hitrost in učinkovitost branja. Ob tem moramo paziti, da še vedno beremo z razumevanjem. V nadaljevanju navajam nekaj nasvetov, kako lahko to naredite.

• Utišajte notranji glas

Notranji glas oz. subvokalizacija je dejansko izgovarjanje tistega, kar beremo v naših misih. Mnogi mislijo, da je to edini način, da beremo, a to ni res. Ta notranji glas je posledica tega, da so nas v šolah spodbujali k glasnemu branju. Če ob branju slišite notranji glas, ni s tem nič narobe, sploh če želite v neki knjigi uživati. Ko pa želite brati nekaj zgolj za pridobivanje informacij, bo to oviralo vašo hitrost, saj je enaka, kot če bi brali na glas. Edini način, da se tega rešite, je, da skušate glas zavestno utišati. Sprva se vam bo zdelo malce neprijetno, a s časom se bo navada utrdila in boste glas ignorirali tako kot vaše oči ignorirajo vaš nos.

• Uporabljajte periferni vid

Kot otrok sem dolgo mislil, da je sposobnost, da vidim stvari, v katere ne gledam direktno, moja supermoč. Zdaj žal vem, da je to periferni vid in da ga imamo vsi. Uporabljate ga ves čas, a se večinoma ne zavedate. Če se na nekaj osredotočite, še vedno vidite druge elemente naokoli. Pri branju se bralci pogosto osredotočajo na po eno besedo hkrati. Izkušeni bralci pa izkoristijo svoj periferni vid in berejo po 3-4 besede skupaj. To lahko vadite tako, da si stran z svinčnikom razdelite na 3 dele in skušate brati besede v posameznem delu naenkrat. Ko se vam ta veščina utrdi, lahko preidete na naslednji nivo in skušate brati tako, da se osredotočate bolj na sredino strani.

• Uporabite kazalo

Vaše oči se ne premikajo v gladki liniji, ampak bolj po intervalih. Zaradi tega pri branju zapravljamo čas, saj nam oči tu in tam skačejo na neželene točke. Oči se v gladki liniji premikajo le, če nečemu sledijo, in to je lahko kazalo. S tem ne mislim seznama poglavij, ampak nekaj, s čimer kažemo. To je lahko kazalec, svinčnik ali karkoli podobne oblike. S kazalom nato drsite pod stavki v knjigi in berete tako, da sledite z očmi. Morda se vam to zdi čudno, saj v šolah učijo, da to ni prav. Žal so vas v šolah naučili še marsikaj neresničnega. Uporabite kazalo in vaša hitrost branja se bo skoraj zagotovo povišala za 10-20 %.

• Obnovite

Fikcijo si po navadi dobro zapomnimo, saj gre za zgodbe, ki si jih dobro predstavljamo. Žal, kar preberemo v knjigah bolj izobraževalne narave in knjigah za samopomoč, zelo hitro pozabimo. Ogromno lahko naredite že tako, da napišete kratko obnovo ali recenzijo o knjigi, ki ste jo ravnokar dokončali. Poskusite napisati, o čem knjiga govori, kakšen vtis je imela na vas, komu bi jo priporočili in 3 najljubše citate iz knjige. Obnavljanje bo ojačalo vaše spominske povezave in razumevanje vsebine.

Več o spominu in kako ga izboljšati, lahko preberete tukaj.

Obnovimo zakaj brati, kako začeti in kako brati bolje:

• Branje izboljša naše možganske procese, nas dela pametnejše in je seveda tudi oblika sprostitve.
• Da lažje začnemo z branjem moramo začeti s preprosto knjigo ali več knjigami naenkrat, da odkrijemo kar nam je všeč.
• Če je problem čas, zmanjšajte uporabo telefona in berite le po 20 strani na dan.
• Če je problem denar, se včlanite v knjižnico in raziščite antikvariate.
• Če je problem praktičnost, si kupite e-bralnik, da lahko berete na poti.
• Da izboljšate svoje branje utišajte notranji glas, uporabljajte periferni vid in kazalo, ter prebrane vsebine obnovite.

• Sapiens: Kratka zgodovina človeštva – Yuval Noah Harari [Družboslovje in zgodovina]
• Tole bo bolelo: Skrivni dnevnik mladega zdravnika – Adam Kay [Dnevnik]
• Atomske navade – James Clear [Psihologija]
• In potem ni bilo nikogar več – Agatha Christie [Kriminalni roman]
• Med in mleko – Rupi Kaur [Poezija]
• Osvobojena – Tara Westover [Biografija]
• Temna snov – Mojca Kumerdej [Kratka proza]
• Kurji pastir – Feri Lainšček [Spominska proza]

Deli: