Ego je sovražnik: Vas prepričanje o pomembnosti omejuje?

Deli:

Tihi saboter našega uspeha

Verjetno ste že kdaj doživeli trenutek, ko ste bili prepričani, da imate vse pod kontrolo, nato pa se je vse sesulo kot hišica iz kart. Morda ste celo pomislili: “Kako se je to lahko zgodilo ravno meni?” Ali pa ste opazili, kako človek, ki je še včeraj dosegel izjemen uspeh, danes že strmoglavi v pozabo. Za tem pogosto stoji isti krivec – naš ego.

Ego – majhna beseda z velikanskim vplivom, ki velikokrat predstavlja naše prepričanje o lastni pomembnosti, je lahko kot nevidna ovira, ki nas spremlja na vsakem koraku. Ko bi nas moralo voditi skromno učenje, nas ego prepriča, da že vse vemo. Ko bi morali prisluhniti povratnim informacijam, nam ego šepeta, da imamo vedno prav. In ko bi se morali osredotočiti na delo, ego še preden smo sploh mignili s prstom zahteva priznanje in potrditev.

V knjigi “Ego je sovražnik” avtor Ryan Holiday mojstrsko razkriva, kako ta notranji saboter deluje v treh ključnih fazah našega življenja: med vzpenjanjem, na vrhu in ob padcu. In verjemite, nihče med nami ni imun na njegovo delovanje. Zato sem se odločil, da z vami delim nekaj ključnih spoznanj iz knjige, ki so mi pomagala prepoznati in brzdati lastni ego.

Vzpenjanje: Ko nas lastna predstava o sebi prehiti

Vsi smo na neki točki v življenju sanjali o uspehu. Priznanje je nekaj, kar si podzavestno vedno vsaj malo želimo, saj hočemo od drugih dobiti potrditev o lastni vrednosti. Želja po tem izhaja že iz našega otroštva, ko mati zadovolji vsako našo potrebo. A pot do uspeha je pogosto tlakovana z nevarnostmi, ki jih prinaša naš ego in kako se bomo s tem spoprijeli, je precej odvisno od naše vere v svoje sposobnosti.

• Na čem temelji vaša vera vase?
  • Če ne temelji na vaših dejanskih dosežkih, potem verjetno ni kaj prida kompas vaših sposobnosti. Dosežki (pa četudi majhni) so namreč edina resnično dobra metrika, ki nakazuje na našo sposobnost, da redno dosegamo dobre rezultate.
  • Mnogi se zavajajo, da napredujejo, ker veliko delajo, a to ni vse. Več dela ne pomeni vedno večje produktivnosti in boljših rezultatov, zato tako pogosto pri drugih vidimo bliskovit vzpon, ki mu sledi nenadno strmoglavljenje.
  • Tudi na socialnih omrežjih slepimo sebe in druge glede svoje vere vase, ko skoraj brez izjeme objavljamo samo pozitivne vsebine – kdo bi še objavil strah, težave ali negotovost? To nakazuje na šibkost, ne? Pustite socialna omrežja in se namesto konzumiranja vsebin raje odločite za ustvarjanje.
• Govori manj, delaj več
  • V današnji družbi molk pogosto dojemamo kot šibkost, zato neprestano govorimo o sebi. Marsikomu je neprijetno biti tiho nekaj sekund, ko se z nekom pogovarja, a ravno tistih nekaj sekund vaše tišine, lahko sporoča o vaši samozadostnosti. Paradoksalno je molk v resnici prednost, saj kaže na odsotnost potrebe po potrditvi drugih.
  • Ne nakladaj, delaj! Kdor zares dela, je preveč zaposlen, da bi imel čas govoriti o svojem delu. Lahko se pretvarjate, da delate in samo govorite, a prej ko slej se bo prikazal nekdo, ki bo bolj pripravljen kot vi in bo vaše govoričenje povozil s svojo pridnostjo.

Včeraj sem opazoval znanca, ki že leta govori o svoji “revolucionarni poslovni ideji”. Ima profile na vseh socialnih omrežjih, kjer nastopa kot strokovnjak, v resnici pa še ni naredil ničesar konkretnega. Njegovo samopromocijo poganja ego, ki želi priznanje, še preden je opravil dejansko delo. Koliko bolje bi bilo, če bi ta čas vložil v učenje in delo!

• Učenje je pot, ne cilj
  • Vsak od nas mora postati učitelj, inštruktor in kritik samemu sebi. Umetnost učenja iz povratnih informacij je ključna življenjska veščina, saj kdor misli, da vse ve, na sebi nikoli ničesar ne popravi. Učenje ni enkratno dejanje, temveč proces, ki zahteva nenehno ponavljanje.
  • Berite, se učite, uporabite znanje, pridobite izkušnje in povratne informacije ter ponovite. Če želite učinkovito brati, lahko več o tem preberete tukaj, kako si lahko bolje zapomnite informacije, pa lahko preberete tukaj.
• Strast ni dovolj
  • Velikokrat slišimo, da moramo slediti svoji strasti, vendar je resnica nekoliko bolj kompleksna. Strast je za amaterje – ne delajte le tistega, kar vam je všeč, ampak vse, kar morate narediti. Ljudje, ki so postali najuspešnejši na svojem področju in so to dosegali dolgoročno, so bili sposobni delati tudi ogromno dolgočasnih stvari, ob katerih niso čutili niti kančka strasti.
  • Če v nekem razredu vsem otrokom govorimo, da so izjemni, ne bodo postali naslednji Elon Musk. Uspešni v nečem postanemo, ko se zavedamo, da smo povprečni in nato aktivno delamo na tem, da se izboljšamo.
  • Namesto da bi iskali lastno pomembnost, bi morali slediti strategiji platna – s pomočjo drugim pomagati sebi. Prava strast je usmerjena k nečemu zunaj nas samih, ne k samospoznavanju, zato bodite platno, ki je podlaga za sliko in ne pričakujte, da boste vedno glavna tema.

Ko začenjamo pot navzgor, bi si morali vsak dan ponoviti tri stvari:

1. Še zdaleč nisi tako dober ali pomemben, kot misliš, da si.
2. Svoj odnos do okolice boš moral večkrat popraviti.
3. Večina vsega, kar misliš, da veš, je zastarelo ali zmotno.

S takšnim okvirjem lahko ostanemo objektivni in se izognemo temu, da nas nadzoruje ego. Uspešni se izogibajo sanjarjenju in obvladujejo svoje percepcije. Kdor zares dela, mu ni treba kompenzirati dejanj z besedami. Prav tako je nepomembno, kako talentirani, bogati ali povezani ste. Vedno računajte, da ko boste hoteli narediti nekaj velikega, boste deležen neprijetne obravnave.

Za nikogar vam ni treba nastopati, le delo mora biti opravljeno. Pazite, saj lahko ponos v naši glavi hitro napihne majhen dosežek v velikega. Vse je na dosegu za vsakogar od nas, če imamo potrpežljivost, ponižnost in voljo do dela.

Na vrhu: Kako ohraniti trezno glavo ob uspehu

Uspeh je lahko še bolj nevaren kot neuspeh. Zakaj? Ker nas utrdi v prepričanju, da smo nezmotljivi. Tako razmišljajo totalitaristi, ki jih je skušnjava racionalnosti prepričala, da že vedo vse, kar morajo. In to je tudi vaš recept za propad.

• Bodite pozorni na omamno moč uspeha
  • Ob dosežku nam začne ego prigovarjati, da smo posebni in boljši od drugih, kar nam lahko strašno ugaja. Toda uspeh brez pravih vrednot je kratkotrajen in bežen trenutek, ki ga boste v nekaj minutah, ko bo padel dopamin, pozabili.
  • Tisti, ki resnično obvladajo ego, se zavedajo, da je uspeh le trenutek na dolgi poti in da je ta pot pomembnejša od uspeha samega.
• Ne zaljubite se v svojo zgodbo o uspehu
  • Ko pridete do vrha, se morate upreti želji, da bi prikazali, da je vse potekalo tako, kot ste načrtovali. To niti nikoli ni resnica. Osredotočite se raje na to, da nadaljujete z delom, ki vam je prineslo uspeh. Le delo bo znova in znova obrodilo rezultate.

Uspešni podjetniki po prvem večjem uspehu pogosto začnejo verjeti v lastno nezmotljivost. Odločijo se zanemarjati povratne informacije strank in se obdajo z ljudmi, ki jim pritrjujejo. Kmalu izgubijo stik z resničnostjo in podjetje propade, ali pa so celo izrinjeni iz lastnega podjetja, kot je bil Steve Jobs v Applu, preden se je vrnil in podjetje popeljal do neslutenih višin.

• Vsak ima edinstvene sposobnosti
  • Nobene potrebe ni, da bi se primerjali z drugimi. Vsak od nas ima edinstvene sposobnosti, talente in priložnosti. Namesto primerjave z drugimi se osredotočite na primerjavo s seboj včeraj. Ali ste danes boljši, kot ste bili včeraj?
  • Določite, kaj vam je resnično pomembno in ignorirajte vse, ki vas ovirajo. Vaša pot je vaša lastna in ni potrebe, da bi jo prilagajali pričakovanjem drugih.
• Izogibajte se perfekcionizmu
  • Notranji nadzor nam šepeta, da mora biti vse po naše, kar le vodi v paralizo in perfekcionizem. Posledično gredo naši napori v nič, ker nismo pripravljeni spustiti nadzora. Perfekcionizem je pogosto le maska za strah pred neuspehom. Če nikoli ne dokončamo projekta, ker nikoli ni “dovolj dober”, se nikoli ne bomo soočili z možnostjo zavrnitve ali kritike.

Najboljši voditelji niso bili tisti z največjim egom, ampak tisti, ki so znali priznati svoje napake in se iz njih učiti. Še več, znali so prepoznati in izpostaviti dosežke drugih. To je prava moč – ne potrebujemo nenehne potrditve, da smo pomembni.

Na dnu: Kako padec spremeniti v odskočno desko

Pop Design pravi: “Ko si na tleh in ko si sam, nate še misli nekdo …” Ampak ali je to res ali ste dejansko takrat edini, ki mislite nase? Vsi pademo, vprašanje je le, kako se odzovemo na padec.

• Ego kot saboter v težkih časih
  • Ko je ego pod vtisom negativnih odzivov, nam govori: “Vedel sem, da ti ne bo uspelo. Ne izplača se. Ni pravično. Izmisli si izgovor.” Govori nam, da nismo mi problem.
  • To so obrambni mehanizmi, ki skrbijo, da se kratkoročno izognemo bolečini, a so dolgoročno uničujoči. S takšnim ravnanjem v življenju izbiramo tako imenovan “mrtev čas”.
• Izbira med mrtvim in živim časom
  • Robert Greene pravi, da naše življenje sestavljata dve vrsti časa – mrtev in živ.
  • V prvem smo pasivni in čakamo, v drugem pa se učimo in delujemo.
  • Vsako neuspešno obdobje nam ponuja izbiro – mrtev ali živ čas?

Ko doživite neuspeh, je prva reakcija, da iščete krivce povsod drugje – v okoliščinah, konkurenci, sodelavcih … A le takrat, ko priznate, da ste tudi sami naredili napake, lahko začnete graditi znova, tokrat na trdnejših temeljih. Sliši se sicer malce kontraintuitivno, a šele ko sprejmete, da ste v življenju odgovorni za prav vse, boste postali svobodni. Ta svoboda ne pomeni, da imate nadzor nad vsem, kar se vam zgodi, temveč da imate nadzor nad svojim odzivom na vse, kar se vam zgodi.

• Rezultati niso vedno odvisni od nas
  • V življenju bodo trenutki, ko bomo vse naredili prav, a se vseeno stvari ne bodo iztekle, kot si želimo. Pogosto se to zgodi, ne da bi kdo za to bil kriv in za nekoga, ki ga motivira ego, je to uničujoče.
  • Stoiki so učili, da moramo razlikovati med stvarmi, ki jih lahko nadzorujemo, in tistimi, ki jih ne moremo. Naša dejanja, misli in odnosi so pod našim nadzorom, rezultati teh dejanj pa pogosto niso. Razumeti morate, da na neki točki nimate več vpliva (projekt ni več odvisen od vas, ampak od presoje drugih).
  • Manj kot smo obremenjen s končnim izidom, bolje je, zato cenite trud bolj kot rezultate.

Ne pustite svetu presojati, kaj je vredno početi in kaj ne, to je izključno vaša stvar.

Ljudje neprestano delajo napake, ker delajo tvegane stvari. Težava je, ko se s temi stvarmi poistovetijo in verjamejo, da jim pripisujejo vrednost. Zato zapravijo še več časa in sredstev za stvari le zato, ker jim ego govori, da morajo obdržati svoj ugled.

Znati se moramo ustaviti, ko je to potrebno, da ne poslabšamo položaja (borec mora prepoznati, kdaj je čas za upokojitev), saj nazadovanje ni odraz naše vrednosti kot človeškega bitja. Nasprotno, če se boste za vsako ceno izogibali neuspehom, boste skoraj zagotovo naredili nekaj, kar vas bo vodilo v neuspeh.

Ko se soočimo z neuspehom, je ključno, da ne dovolimo, da nas jeza in zamera prevzameta. To sta namreč orodji ega, ki nas vkleneta v preteklost in nam preprečita, da bi se učili in napredovali. Bolje kot nam gre, bolj se nam bo zdelo, da moramo zaščititi svoj ugled. Toda premlevanje starih zamer in travm ti nikakor ne pomaga pomikati se naprej, ampak te kvečjemu zavira. Ko se naučiš opustiti zamere, začutiš olajšanje. Kar nas jezi pri drugih ljudeh, nazadnje nikomur ne bo koristilo. Pustite, da jih kaznujeta ego in kratkovidnost.

Zakaj bi bili nesrečni, samo zato, ker so nesrečni drugi?

Življenja brez ega ni

Vsak dan svojega življenja boste v eni od treh faz: na dnu, vzpenjajoči se ali na vrhu. V vsaki od njih se boste bojevali z egom. Tega boja ne moremo povsem odstraniti, lahko pa se naučimo pravočasno prepoznati znake, ko ego prevzema nadzor in ga obvladati.

• Ne iščite in ne jemljite zaradi ega.
• Uživajte v uspehu brez ega.
• Premagujte težave z močjo, ne z egom.

Končno spoznanje je preprosto – ego je lahko sovražnik, lahko pa postane tudi zaveznik, če se zavedamo njegovih pasti in se naučimo krmariti med njimi. Ego nas prepričuje, da smo center vesolja, da so naše misli in občutki najpomembnejši in da so naši dosežki (ali pomanjkanje le-teh) merilo naše vrednosti. To prepričanje nam preprečuje, da bi videli resničnost takšno, kot je, in nam onemogoča resnično povezovanje z drugimi ljudmi in svetom okoli nas.

Kaj pa vi? Ali prepoznate trenutke, ko vam ego prepreči, da bi se učili, poslušali ali rastli? Vsekakor vam želim, da ne glede na to v kateri fazi ste trenutno – vzpenjanje, vrh ali dno – ukrotite ego in ga uporabite sebi v prid.

Če vas zanima še več, lahko preberete predogled knjige tukaj.

Deli: