‘Zakaj sem odprl hladilnik?’ je vprašanje, ki si ga nemalokrat zastavim. Prav tako ni malo situacij, ko imam na koncu jezika nekaj, kar sem želeli nekomu povedati, a se tega nikakor ne morem spomniti. Včasih celo vzamem v roke telefon, da bi preveril, koliko je ura, a nato pogledam vse drugo. V takšnih trenutkih se kdo pošali, da sem že malo dementen ali pa grem sam sebi na živce, ker sem tako pozabljiv. Takrat se zavem, kako ključno vlogo ima naš spomin.
Če bi se jutri zbudili in naenkrat ostali brez računalnika, telefona, dnevnika in videa, bi se verjetno vaš svet sesul. Razvadili smo se, da si nam stvari ni treba več zapomniti. (Tukaj sem želel napisati še nekaj o tej temi, a se ne morem spomniti, kaj.) Da se to ne bi zgodilo tudi vam, bom z vami delil, kako si zapomniti več, lažje in bolj učinkovito.
Ne pozabite, kako redko pozabite
Pogosto kdo zmotno misli, da ima slab spomin, saj za večino velja ravno obratno. Naš spomin je izjemen. Vse, kar smo kdaj videli, je še vedno nekje shranjeno, čeprav tega ne moremo vedno priklicati. Kapaciteta našega spomina je gromozanska, a pogosto ne razumemo, kako uresničiti njegov potencial. V svojem bistvu je spomin mreža asociacij oz. povezav, ki jih ustvarjajo naši možgani. Pot do dobrega spomina je torej v tem, da se naučimo ustvarjati dobre povezave med novimi in že obstoječimi informacijami.
Poskusite si naenkrat zapomniti črke: S, N, P, M, N, E, O, M, I, E, S.
Verjetno se vam zdi to težko. Kaj pa, če z istimi črkami ustvarite povezavo: NE SPOMNIM SE.
Zdaj se si verjetno brez težav takoj zapomnili vse črke naenkrat.
- Fotografski spomin
Uničimo ta mit – nobenega tehtnega dokaza ni, da si lahko nekdo zapomni popolne mentalne slike vsega, kar vidi. Ko komu pripišemo takšno lastnost, gre po navadi za osebo z eidetskimi predstavami. Eidetske predstave ali sinestezije so posebej žive predstave, v katerih se močno povezujejo različni čuti. Takšni ljudje na primer za vsak zvok v glavi vidijo neko barvo, kar je bilo značilno tudi za kitarista Jimija Hendrixa. Tako lahko učinkoviteje ustvarjajo možganske povezave in si stvari lažje zapomnijo.
- Številka 7 (+/- 2)
7 je znano kot psihološko število. Če nekoga vprašate, naj pomisli na število med 1 in 10, obstaja velika verjetnost, da bo pomislil na 7. Prav tako, je to za veliko ljudi srečno število. A kakšno povezavo ima s spominom? Kognitivni psiholog George Miller je ugotovil, da lahko naenkrat v glavi zadržimo le 5 – 9 stvari, torej 7 +/- 2. To ste morda ugotovili, ko ste si poskušali zapomniti zgornji niz črk.
Razlog za to je, da ko v glavo vstopi nekaj novega, se to ne shrani direktno v naš dolgotrajni spomin, ampak v delovni spomin in čez nekaj časa zbledi. Če bi si takoj zapomnili vse, bi se naši možgani utapljali v nepomembnih informacijah. Delitev na dolgoročni in kratkoročni spomin je za to odlična rešitev. Rešitev je tako učinkovita, da po takšnem sistemu izdelujemo tudi računalnike.
Če vas zanima še več o statistiki in kako zavajajoča je lahko, si preberite tole.
- Strokovnost
Da je nekdo na nekem področju strokovnjak, mora nedvomno imeti veliko znanja. Za veliko znanja pa je potrebna dobra raba spomina. Strokovnost je torej velika količina znanja, sistematičen priklic podatkov in mehanizmi planiranja, pridobljeni skozi leta izkušenj. Dober spomin je esenca strokovnosti.
Zakaj pa stvari pozabimo?
Ko kaj pozabimo, nas to po navadi frustrira, a pozabljanje moramo sprejeti, saj nas dela človeške in ločuje od strojev. Tudi ko imamo občutek, da imamo nekaj na koncu jezika, gre le za to, da v tistem trenutku ne moremo dostopati do vseh povezav, ki vsebujejo želeno idejo. S tem ni narobe popolnoma nič. Poudarjam – pozabljati je človeško.
- Izguba spomina
Pomembno je, da ločujemo pozabljanje od posebnih možganskih bolezni, ki jih poznamo. Demenca vam je verjetno znana, zato bom omenil amnezijo. Ta je pogosto posledica kakšnega udarca v glavo, zanjo pa ste morda že slišali v kakšnem filmu.
Poznamo dva tipa:
- Anterogradna amnezija – nesposobnost tvorjenja novih spominov.
- Retrogradna amnezija – nesposobnost priklica starih spominov.
- Čas
Svoja življenjska doživetja stalno skladiščimo v časovno mrežo drugih spominov. Bolj gosta kot je ta mreža, gosteje doživljamo čas. Če je vaše življenje zelo monotono in rutinsko, boste imeli čez leta občutek, da je bilo vaše življenje kratko, če pa se vam veliko dogaja, se vam bo zdelo, da je bilo dolgo. Zato je pomembno, da skušamo stalno ustvarjati nove spomine z novimi doživetji, da podaljšamo svoj psihološki čas.
- Spremembe
Naš spomin ni statičen, kar pomeni, da spomini ne ostanejo enaki za vedno. S tem ko se starajo, se spominom spreminja tudi njihova kompleksnost. Vsakič, ko na nekaj pomislimo, ta spomin bolj ponotranjimo, a ga v procesu tudi malce spremenimo. Zato se velikokrat zgodi, da so spomini na koncu lahko čisto drugačni kot tisto, kar se je v resnici zgodilo. To je tudi razlog, da so ljudske pesmi in zgodbe, ki so se prenašale iz ust do ust, verjetno čisto drugačne, kot so bile v izvirniku.
Če morda niste vedeli, naj vam povem, da obstajajo tekmovanja v spominu. Ta tekmovanja se odvijajo tudi na svetovni ravni, kjer si najboljši tekmovalci v zelo kratkem času zapomnijo ogromne količine podatkov. Zapomnijo si vrstni red sveže premešanega kupčka kart, dolge binarne kode, sezname naključnih besed in še več. Sam sem takoj pomislil, da je to tekmovanje za genije in posameznike z nadpovprečnimi spominskimi sposobnostmi, a sem se motil. Kot marsikaj drugega je tudi pomnjenje le veščina, ki se jo da osvojiti, in večina jih to doseže s tehniko, imenovano spominska palača.
- Kaj je spominska palača?
To ni le neka izmišljotina, ki jo vidite v filmih ali serijah o Sherlocku Holmesu. Spominska palača je tehnika, ki temelji na elaborativnem kodiranju. To je proces, s katerim informacije, ki so možganom dolgočasne, pretvorimo v nekaj tako barvitega in posebnega, da tega ne moremo pozabiti. Ta proces kombiniramo s prostorsko predstavo, saj si ljudje izjemno dobro zapomnimo kraje in prostore. Pomislite, kako dobro se lahko spomnite tujih hiš, prostorov svoje osnovne šole in vseh ovinkov v svoji domači vasi ali mestu.
Po rimski legendi naj bi tehniko prvi učil že starogrški pesnik Simonid s Keosa, a obstajajo dokazi, da so jo nekateri uporabljali že pred njim.
- Kako ustvariti spominske palače?
Spominsko palačo ustvarite tako, da si informacije pretvorimo v serije vizualnih predstav, ki jih porazdelimo v nekem prostoru v svoji glavi, kot na primer dom. Recimo, da si morate zapomniti naslednje besede: žirafa, olive, letalo, copat in kitara. V tem primeru bi si lahko predstavljali, da v spalnici vidite žirafo, ki leži na postelji. Nato bi šli kuhinjo in zagledali, kako iz umivalnika rastejo olive. Premaknete se v kopalnico in vidite, kako v banji pristaja majhno letalo. Nadaljujete v dnevno sobo in na mizi vidite gromozanski copat. Na koncu greste na stopnišče, kjer leži po delih razbita kitara.
Tako ste ustvarili svojo prvo spominsko palačo. Verjetno ste opazili, da sem stvarem dodajal lastnosti, kot na primer, da je copat zelo velik. To je zato, ker si informacije dosti bolje zapomnimo, če si jih poskušamo zapomniti multisenzorno, kar pomeni, da si predstavljamo vonj, zvoke in občutke. Bolj smešne, nespodobne in bizarne, kot so vaše predstave, lažje si bodo možgani informacije zapomnili. Da spomine prikličete, se, ko jih potrebujete, preprosto sprehodite skozi svojo izbrano palačo in poiščete podatke, ki jih potrebujete.
Še en zelo poučen primer umske palače si lahko preberete v eksperimentu spodaj.
Dodatni triki za spomin
- Imena
Ste slabi z imeni? Potem vam je lahko naslednja tehnika zelo v pomoč. Ko se vam kdo predstavi ali pa ga naslednjič vidite, si predstavljajte nekaj, kar zveni njihovemu imenu podobno. Če je na primer osebi ime Jan, si morda ustvarite sliko nekoga, ki je piJAN. Ko se boste morali naslednjič spomniti, kako je osebi ime, bodo tako vaši možgani poiskali ustvarjeno povezavo.
- Koščkanje
Prej sem omenil, da lahko ljudje v glavi držimo le okoli 7 podatkov naenkrat. Zato je pametno, da zmanjšamo število podatkov tako, da posamezne podatke povečamo. Če si moramo recimo zapomniti veliko številk, bo bolje, da si jih zapomnimo v skupkih po tri (235, 434, 657), kot pa vsako posebej (2, 3, 5, 4, 3, 4, 6, 5, 7). Takšna interpretacija ustvari na spomin boljši vtis.
- Nepredstavljive besede
Morda se sprašujete, kako si potem zapomniti abstraktne besede, ki si jih ne moremo predstavljati. Za to lahko uporabimo Guntherjevo metodo. Podobno kot pri imenih si predstavljamo nekaj, kar zveni podobno kot izbrana beseda, ali pa ustvarimo besedno igro. Če si na primer želite zapomniti ime znamke ‘Rio Mare‘, bi si lahko pod izrazom predstavljali tri omare.
- Obnavljanje
Dejstvo je, da ogromno stvari, ki jih slišimo in preberemo, pozabimo. V večini primerov je krivo to, da možganom ne damo priložnosti, da bi ojačali povezave, ki so jih ustvarili. To lahko učinkovito naredimo s preprosto obnovo. Za vsako knjigo, ki jo preberete, na koncu napišite kratko kritično obnovo. Tako boste osvežili, kaj ste prebrali, in ojačali spomin o pridobljenih informacijah. Več o tem lahko preberete v moji objavi o učinkovitem branju tukaj.
Eksperiment za vaš spomin
Umetnost spomina je torej sposobnost, da vidimo čim manjši del slike, a si jo vseeno celo zapomnimo, kot si recimo zapomnimo osebo po njenem nasmehu. Stalno ustvarjamo mrežo povezav. Več kot si zapomnimo, bolje procesiramo svet in bolje, kot procesiramo svet, več si lahko o njem zapomnimo.
Za konec sem pripravil še poučen eksperiment, da lahko vidite, da tehnike resnično delujejo in kako dober je lahko vaš spomin z učinkovito rabo domišljije. Dobro sledite in si skušajte napisano v glavi čim bolj barvito predstavljati. Če se vam bo zdelo smešno, še bolje, saj si boste bolje zapomnili.
Predstavljajte si, da se na vaši glavi sem in tja maje velika babuška. Iz ušes vam rastejo javorjevi listi. Namesto enega očesa imate masten hamburger. V svoj nos imate vtaknjene kitajske palčke. V ustih med zobmi komaj držite nogometno žogo. Na bradi vam poskakuje majhen kenguru. Izpod pazduh se vam cedi rumen curry. Iz vašega popka pogleda pirat, ki se oglasi z glasnim: ‘Arrr!!’. Na levi nogi imate smešno podaljšan kazalec. Po desni nogi pa vam rastejo sluzaste alge.
Super! Sedaj se sprehodite po svojem telesu in poskusite v mislih še enkrat obnoviti vse, kar ste si predstavljali, in preverite, koliko ste si zapomnili. Če ste se spomnili vsega, vam čestitam, saj ste se skrivaj po vrsti naučili države z največjo površino na svetu od največje navzdol.
Babuška – Rusija
Javorjev list – Kanada (zastava)
Hamburger – Amerika
Kitajske palčke – Kitajska
Nogometna žoga – Brazilija
Kenguru – Avstralija
Curry – Indija
Piratov vzklik ‘Arrr!!’ – Argentina
Kazalec – Kazahstan
Alge – Alžirija
Presenečeni boste, kako dolgo vam bo vse to ostalo v glavi. Če slučajno pozabite, pa brez panike. Pozabljati je človeško.
Deli: